Pretekli petek se je predstava Zakaj jaz odvila na odru Centra kulture Španski borci.
Že prihod v dvorano nam je kljub deževnem vremenu narisal nasmeh na obraz. Nad vhodom v Španske borce je bil namreč že od daleč viden "brodvejski retro" napis 31. maj - Katja Dance Company - Zakaj jaz.

Naj vam zaupamo, da ta oder nekako čutimo kot "naš dom". Tokrat smo namreč na tem odru nastopili že 16-tič. Znani obrazi, ko vemo, da smo v dobrih rokah in neverjetna izkušnja prejšnjega tedna so našo ekipo navdajali z optimizmom, da bomo tudi v Ljubljani zapustili močan vtis in uspeli predati Tadejino zgodbo prestolnici.
Seveda nam je bilo jasno, da bo ob vsej ponudbi v Ljubljani težko napolniti dvorano. Verjetno večno vprašanje vseh ustvarjalcev. Smo jih dosegli z našimi sporočili, smo jih nagovorili in vzbudili zanimanje, smo jih uspeli prepričati, da nam zaupajo svoj čas in pozornost, bomo uspeli pokriti stroške uprizoritve in izpolniti zadano obljubo, finančno pomagati društvu Spoznajmo multiplo sklerozo? Mnoga vprašanja, a globoko v sebi vemo, da smo naredili vse, kar je v naši moči in ob tem se želimo zahvaliti tudi vsem, ki ste nam pomagali razširiti vest o našem obstoju in projektu.
V dvorani sta nas pričakala tehnika dvorane Omar Ismail in Leon Curk. Na tem mestu en velikanski poklon za vajino sodelovanje, ustvarjalnost, izredno prijaznost in eno samo veliko pozitivo!
Tokrat se je tehnike lučnega oblikovanja, video projekcije in zvoka lotil kar producent predstave, Albert Podrekar, in ta večer po premieri dokončno stopil v lučni svet, kjer je našel svoj način, da s svetlobo in grafiko podpre zgodbo in ples plesalcev.
Kmalu se nam je pridružil tudi fotograf večera - naš stari znanec - lahko mu rečemo kar "hišni fotograf Katja Dance Company" Boštjan Banfi. Na naše povabilo se je odyval še fotograf Drago Videmškek, velikan plesne fotografije, ki smo ga tokrat povabili, da bi si predstavo v miru pogledal, pa nam je sporočil, da bo njegova spremljevalka - fotografski aparat, tako da imamo iz tokratne uprizoritve pravo zakladnico dogajanja večera.
Počasi so pričeli prihajati obiskovalci. Veliko naših prijateljev se je odločilo obiskati uprizoritev in nas počastiti z obiskom, nas podpreti in pogledati, "kaj smo tokrat ušpičili". Ko vidiš prijatelje, s katerimi smo že delili oder, prijatelje, ki smo jih spoznali med našim osemletnim delovanjem, prijatelje iz šolskih dni, pa sodelavce in nove obraze, smo tako izredno pomirjeni. Da, tukaj so, in potrjujejo, da vedo za nas in naše delo. In ni jih bilo malo!
V dvorano sta iz Murske Sobote prispela tudi Tadeja in Marko Polanšček, glavna junaka zgodbe in del našega "dream teama", pa Renata Žohar s svojo ekipo društva Spoznajmo multiiplo sklerozo, pa gospa Vlasta Nussdorfer, naša častna pokroviteljica in povezovalec Aljoša Bagola. Tako vsi smo nared, zadnji dogovori s prijaznimi hostesami, priprava gledaliških listov in oranžnih pentelj - prepoznavni znak multiple skleroze.
Vrata dvorane se odprejo, vključimo glasbo za vstop v dvorano. Naša tradicija od prve uprizoritve dalje. Za "štimungo".
In nato se je pričelo, Pozdravni nagovor obiskovalcev povezovalca Aljoše Bagola, pa nagovor gospe Vlaste Nussdorfer, nekdanje varuhinje človekovih pravic Republike Slovenije in svetovalke predsednika države, danes pa odlične pisateljice, zagovornice dobrega in častne pokroviteljice vseh naših predstav, pa zelo osebno sporočilo Tadeji novinarke, pisateljice in Tadejine prijateljice Alenke Kesar in zahvala vsem navzočim predsednice društva Spoznajmo multiplo sklerozo gospe Renate Žohar.
Nato pa predstava, zgodba, realnost Tadeje Polanšček in njene družine. Spoznanja, strahovi, pa tudi zmage, hvaležnost, zavedanje življenja z vsemi svojimi aromami. Po polovici predstave je bilo že slišati smrkanje in robčki so pomagali. Enostavno ne gre prezreti globine in čustvenosti zgodbe. Po eni strani enkratna zgodba, po drugi strani izkušnje in vprašanja, ki si jih zastavljajo tudi drugi bolniki in njihove družine. Identifikacija z nekaterimi scenami in zavedanje, da niso sami. Da imajo ljudi okoli sebe, ki jim je mar in ki poskušajo njihovem življenju dodati kako novo dimenzijo ali pa jih samo za trenutek spomniti, kaj jim je bolezen tudi dobrega prinesla. Prav gotovo zavedanje in spoznanstvo o soljudeh in globljemu zavedanju, kaj v življenju šteje in kaj je samo "fasada".
Predstava se je zaključila kot v Murski Soboti. S stoječimi ovacijami. Poklon vsem nam in vam, ki smo skupaj priredili enkraten večer. Hvaležni smo za to, da lahko to počnemo in da ima vse skupaj smisel, obliko, ki se je dolgo rojevala, sedaj pa dobiva priznanja in pohvale. Veseli smo, da predstava dotakne publike, tako kot se je nas dotaknila Tadejina življenjska zgodba.
Večer smo zaključili ob dobri kapljici v avli Španskih borcev. Tako zelo lepo se je pogovoriti s publiko, skleniti nova prijateljstva, objeti stare plesne prijatelje, si izmenjati občutke videnega in enostavno imeti tak edinstven trenutek lepega.
Predstava se seli prihodnjo soboto, 8. junija, v Narodni dom v Celje. Obiščite predstavo še zadnjič pred poletnim oddihom. Povezovalka večera bo "prinašalka sreče", gospa Mojca Krajnc.
Vstopnice so na voljo preko spletne strani Katja Dance Company in v TIC Celje, Glavni trg 17, 3000 Celje, +386 (0)3 428 79 36, tic.celje@celje.si. Moč pa jih bo kupiti tudi uro pred predstavo v dvorani.
Celotna galerija fotografij večera na https://www.katjadancecompany.com/zakaj-jaz-galerije/ljubljana
Comments