Slika, v kateri zgodba oživi

Zadnji prizor v naši plesni predstavi Življenje je vrednota, ki jo plešemo že šesto leto. Prizor, ki ima

toliko pomenov in spominov. Kako je ta zadnja projekcija nastala ob reki Ren pod goro Lorelei, ki jo je pesnik Heine v svoji baladi opeval?

Tako, iz nenadnega navdiha, med vožnjo, ko se rojevajo nove ideje. Snemanje prizora v zelo mrzli vodi januarja, ko je povsod sneg in led, ampak vseeno vredno tega, da sem stopila v vodo za ta enkratni posnetek. Dotik čolna z roko, trenutek, ko se v predstavi poslovimo s stavkom: HOČEM, ZMOREM, BOM!

In ko sem prizor ugedala na razstavi "Iskanja" tete, slikarke - Dragice Šetina - mi je vzelo sapo. Kot bi me vrglo v ta trenutek snemanja in v vsako od 38 uprizoritev, ko odplešemo ta zadnji prizor. Vemo, da s tem pomagamo tistim, ki so preboleli raka in imajo zdaj posledice te bolezni - ustanovi Mali vitez, s katerimi smo v teh šestih letih spletli prav posebno vez.

Slika, ki jo je narisala, je, kot je povedala, nastala z namenom, da mi jo podari, ker je vedela, da pridem na njeno razstavo. Presenečenje zame, ki zasluži velik poklon in HVALA. Dragica je gledala to predstavo in naslikala delček, mi pa zdaj ponosno gledamo njeno sliko na steni našega studia.

Hvala Dragica za sliko, ki bo lep spomin za vedno!